Dobrodošli na spletnih straneh RD Ruše
Ribiška družina Ruše svoje ribolovno področje upravlja na cca 180 ha vodnih površin reke Drave in vseh pritokov iz Pohorja in Kozjaka. Ribolovni revir Drava I. se razteza od HE Ožbalt do HE Fala. Revir Drava III. obsega akumulacijsko od HE Fala do HE Mariborsk otok. V upravljanju RD Ruše je tudi več potokov, od tega večji lovni, kot so Lobnica in Radoljna, v katerih se lahko v sezoni izvaja športni ribolov na potočno postrv. Ostali potoki so gojitveni, namenjeni vzreji potočne postrvi za vlaganje v ribolovne vode.
Predstavitev mesta in Ribiške družine Ruše
Kraj Ruše piše že več kot devetsto letno zgodovino. Kleni Pohorci in delovni Rušani so začetke svoje zgodovine pisali s trdim delom, predvsem v žagah in majhnih kovačnicah, ki jim je bil vir energije voda Pohorskih potokov. Zelo pomembna dejavnost je bila glažutarstvo, ki je bilo razvito na Pohorju, kjer so bili viri surovin. Tako so nastale steklarske delavnice litega, pihanega in brušenega stekla in njih izdelki, so še do danes ohranjeni v muzejih. Vas Ruše se je razvijala predvsem na področju kovinske industrije. Nastajale so tovarne, največji razmah pa so dosegli po letu 1945. Tovarna dušika Ruše je kot gigant zaposlila polovico prebivalstva, proizvodni program pa je ponesel slavo tovarne in kraja Ruse daleč po svetu. Na žalost se je zgodilo, da je gospodarska recesija zarezala tudi v naš kraj. Mnogo ljudi je ostalo brez zaposlitve. Danes je stvar popolnoma drugačna. Kraj dobi novo podobo z novimi tovarnami, vedno več je tudi tujih investitorjev, ki vlagajo v nova delovna mesta, Ruše so postale mesto, novi trgovski centri, športna igrišča, nova športna dvorana, bazenski kompleks v izgradnji kakor tudi hotel ter urejena okolica vseh objektov govori, da se vse premika v zelo lepo urejeno ubrano celoto.
V takem okolju delamo in živimo tudi ribiči, združeni v Ribiški družini Ruše. Naša zgodba pa je malce drugačna. Zgodovinsko so ribiči podobno kot po vsej deželi Avstro-Ogrske monarhije svoje pravice in dolžnosti dobili zapisane v Ribarskem zakonu leta 1888 za katerega je profesor Franke najbolj zaslužen. To letnico štejemo za začetek organiziranega ribištva na Slovenskem. Na Štajerskem pa je bil že leta 1910 ustanovni občni zbor ribarskega okrajnega društva za Štajersko, ki pa se je leta 1925 preimenoval v Ribarsko društvo Maribor. V tem sklopu so delovali tudi ribiči Ruš. Leta 1939 so Ruski ribiči predložili takratni banski upravi svoja pravila, ki jih je ta potrdila. Tako so bili dani pogoji za nastanek prvega samostojnega ribiškega društva, ki pa je delovalo le do pričetka druge svetovne vojne. Škoda je, da se niso ohranili dokumenti takratnega društva. Prav tako ni podatkov, kdo so bili tedanji funkcionarji in koliko članov je društvo štelo. Po drugi svetovni vojni so štajerski ribiči ustanovili združenje v okvira Ribarske zadruge, ki se je kasneje reorganiziralo in preimenovalo v Zvezo ribiških družin Maribor.
Že leta 1955 so v Rušah ponovno poizkusili oživiti Društvo ribičev, kar pa je peščici zanesenjakov uspelo v jeseni leta 1956. Začetek je bil skromen, saj je društvo štelo le 48 članov. To število pa se je z leti hitro večalo. Vrhunec pri številu članov je Ribiška družina Ruše dosegla po letu 197o, ko je v svojem okrilju združevala preko 650 članov. To število je z leti nihalo, v zadnjem desetletju pa strmo padalo navzdol. Danes šteje družina cca. 260 članov. V Ribiški družini Ruše posvečamo veliko pozornosti poleg gospodarjenja tudi drugim dejavnostim. Tako skrbimo za mladi naraščaj predvsem preko ribiških krožkov na štirih osnovnih šolah Tekmovalna športna dejavnost v naši ribiški družini kotira zelo visoko, saj iz naših vrst izhajajo kvalitetni tekmovalci, tudi udeleženci več Evropskih in Svetovnih tekmovanj. Zgledno sodelujemo z drugimi društvi in organizacijami v mestu Ruše kakor tudi z občinsko upravo na čelu z županom. Skupne stične točke združujemo v korist ne samo ribičev temveč tudi vseh krajanov, saj živimo v sobivanju in koristimo skupne dobrine. Ekologija je v naši Ribiški družini domena vseh ribičev, saj je naše dolgoletno sodelovanje z lova in občani pri čiščenju brežin reke Drave in potokov stalnica. Naša največja želja bi bila, da ohranimo naravo čim bolj čisto, vode po možnosti polne rib kot so bile nekoč, da nam zanamci ne bi očitali neznanja pri gospodarjenju z vodami in njenim življem.