Kraj Ruše piše že več kot devetsto letno zgodovino. Kleni Pohorci in delovni Rušani so začetke svoje zgodovine pisali s trdim delom, predvsem v žagah in majhnih kovačnicah, ki jim je bil vir energije voda Pohorskih potokov. Zelo pomembna dejavnost je bila glažutarstvo, ki je bilo razvito na Pohorju, kjer so bili viri surovin. Tako so nastale steklarske delavnice litega, pihanega in brušenega stekla in njih izdelki, so še do danes ohranjeni v muzejih. Vas Ruše se je razvijala predvsem na področju kovinske industrije. Nastajale so tovarne, največji razmah pa so dosegli po letu 1945. Tovarna dušika Ruše je kot gigant zaposlila polovico prebivalstva, proizvodni program pa je ponesel slavo tovarne in kraja Ruse daleč po svetu. Na žalost se je zgodilo, da je gospodarska recesija zarezala tudi v naš kraj. Mnogo ljudi je ostalo brez zaposlitve. Danes je stvar popolnoma drugačna. Kraj dobi novo podobo z novimi tovarnami, vedno več je tudi tujih investitorjev, ki vlagajo v nova delovna mesta, Ruše so postale mesto, novi trgovski centri, športna igrišča, nova športna dvorana, bazenski kompleks v izgradnji kakor tudi hotel ter urejena okolica vseh objektov govori, da se vse premika v zelo lepo urejeno ubrano celoto.

V takem okolju delamo in živimo tudi ribiči, združeni v Ribiški družini Ruše. Naša zgodba pa je malce drugačna. Zgodovinsko so ribiči podobno kot po vsej deželi Avstro-Ogrske monarhije svoje pravice in dolžnosti dobili zapisane v Ribarskem zakonu leta 1888 za katerega je profesor Franke najbolj zaslužen. To letnico štejemo za začetek organiziranega ribištva na Slovenskem. Na Štajerskem pa je bil že leta 1910 ustanovni občni zbor ribarskega okrajnega društva za Štajersko, ki pa se je leta 1925 preimenoval v Ribarsko društvo Maribor. V tem sklopu so delovali tudi ribiči Ruš. Leta 1939 so Ruski ribiči predložili takratni banski upravi svoja pravila, ki jih je ta potrdila. Tako so bili dani pogoji za nastanek prvega samostojnega ribiškega društva, ki pa je delovalo le do pričetka druge svetovne vojne. Škoda je, da se niso ohranili dokumenti takratnega društva. Prav tako ni podatkov, kdo so bili tedanji funkcionarji in koliko članov je društvo štelo. Po drugi svetovni vojni so štajerski ribiči ustanovili združenje v okvira Ribarske zadruge, ki se je kasneje reorganiziralo in preimenovalo v Zvezo ribiških družin Maribor.