Menu Content/Inhalt

Kontakt

RD Rue
Ob Dravi 9
2342 Rue


Dom ribike druine:
Uradne ure:
srede od 17h do 19h
tel: 02 66-19-181

Predsednik:
gsm: 041 984-241


?uvajska sluba:
gsm: 040 459-600


e-mail: info@rd-ruse.si

Slika iz galerije

 

Dobrodoli na spletnih straneh RD Rue!

Ribika druina Rue svoje ribolovno podro?je upravlja na cca 180 ha vodnih povrin reke Drave in vseh pritokov iz Pohorja in Kozjaka.
Ribolovni revir Drava I. se razteza od HE Obalt do HE Fala. Revir Drava III. obsega akumulacijsko od HE Fala do HE Mariborsk otok.
V upravljanju RD Rue je tudi ve? potokov, od tega ve?ji lovni, kot so Lobnica in Radoljna, v katerih se lahko v sezoni izvaja portni ribolov na poto?no postrv. Ostali potoki so gojitveni, namenjeni vzreji poto?ne postrvi za vlaganje v ribolovne vode.

Ribolovno obmo?je Ribolovno obmo?je Ribiki dom Ribiki dom Ribiki dom Ribiki dom

 

Predstavitev mesta in Ribike druine Rue

Kraj Rue pie e ve? kot devetsto letno zgodovino. Kleni Pohorci in delovni Ruani so za?etke svoje zgodovine pisali z trdim delom, predvsem v agah in majhnih kova?nicah, ki jim je bil vir energije voda Pohorskih potokov. Zelo pomembna dejavnost je bila glautarstvo, ki je bilo razvito na Pohorju, kjer so bili viri surovin. Tako so nastale steklarske delavnice litega, pihanega in bruenega stekla in njih izdelki, so se do danes ohranjeni v muzejih. Vas Rue se je razvijala predvsem na podro?ju kovinske industrije. Nastajale so tovarne, najve?ji razmah pa so dosegli po letu 1945. Tovarna duika Rue je kot gigant zaposlila polovico prebivalstva, proizvodni program pa je ponesel slavo tovarne in kraja Ruse dale? po svetu. Na alost se je zgodilo, daje gospodarska recesija zarezala tudi v na kraj. Mnogo ljudi je ostalo brez zaposlitve. Danes je stvar popolnoma druga?na. Kraj dobim novo podobo z novimi tovarnami, vedno ve? je tudi tujih investitorjev, ki vlagajo v nova delovna mesta, Rue so postale mesto, novi trgovski centri, portna igri?a, nova portna dvorana, bazenski kompleks v izgradnji kakor tudi hotel ter urejena okolica vseh objektov govori, da se vse premika v zelo lepo urejeno ubrano celoto.

V takem okolju delamo in ivimo tudi ribi?i, zdrueni v Ribiki druini Rue. Naa zgodba pa je malce druga?na. Zgodovinsko so ribi?i podobno kot po vsej deeli Avstro-Ogrske monarhije svoje pravice in dolnosti dobili zapisane v Ribarskem zakonu leta 1888 za katerega je profesor Franke najbolj zasluen. To letnico tejemo za za?etek organiziranega ribitva na Slovenskem. Na tajerskem pa je bil e leta 1910 ustanovni ob?ni zbor ribarskegi okrajnega drutva za tajersko, ki pa se je leta 1925 preimenoval v Ribarsko drutvo Maribor. V tem sklopu so delovali tudi ribi?i Ru. Leta 1939 so Ruski ribi?i predloili takratni banski upravi svoja pravila, ki jih je ta potrdila. Tako so bili dani pogoji za nastanek prvega samostojnega ribikega drutva, ki pa je delovalo le do pri?etka druge svetovne vojne. koda je, da se niso ohranili dokumenti takratnega drutva. Prav tako ni podatkov, kdo so bili tedanji funkcionarji in koliko ?lanov je drutvo telo. Po dragi svetovni vojni so tajerski ribi?i ustanovili zdruenje v okvira Ribarske zadruge, ki se je kasneje reorganiziralo in preimenovalo v Zvezo ribikih druin Maribor.

e leta 1955 so v Ruah ponovno poizkusili oiviti Drutvo ribi?ev, kar pa je pe?ici zanesenjakov uspelo v jeseni leta 1956. Za?etek je bil skromen, saj je drutvo telo le 48 ?lanov. To tevilo pa seje z leti hitro ve?alo. Vrhunec pri tevilu ?lanov pa je Ribika druim Ruse dosegla po letu 197o, ko je v svojem okrilju zdruevala preko 650 ?lanov, To tevilo je z leti nihalo, v zadnjem desetletju pa strmo padalo navzdol. Danes teje druim cca.260 ?lanov.

Ribiki druini Rue pove?amo veliko pozornosti poleg gospodarjenja tudi drugim dejavnostim. Tako skrbimo za mladi nara?aj predvsem preko ribikih krokov na tirih osnovnih olah Tekmovalna portna dejavnost v nai ribiki druini kotira zelo visoko, saj iz naih vrst izhajajo kvalitetni tekmovalci tudi udeleenci ve? Evropskih in Svetovnih tekmovanj. Zgledno sodelujemo z drugimi drutvi in organizacijami v mestu Rue kakor tudi z ob?insko upravo na ?elu z upanom, Skupne sti?ne to?ke zdruujemo v korist na samo ribi?ev temve? tudi vseh krajanov, saj ivimo v sobivanju in koristimo skupne dobrine

Ekologija je v nai Ribiki druini domena vseh ribi?ev, saj je nae dolgoletno sodelovanje z lova in ob?ani pri ?i?enju brein reke Drave in potokov stalnica. Naa najve?ja elja bi bila, da ohranimo naravo ?im bolj ?isto, vode po monosti polne rib kot so bile neko?, da nam zanamci nebi o?itali naznanja pri gospodarjenju z vodami in njenim ivljem.